Mladi začetki in častitljive tradicije
Urednica Maja Lihtenvalner o novih začetkih.
September nam z vrnitvijo v šole in službe ter vpisom v fitnes klube, tečaje in abonmaje vsako leto nasuje kup priložnosti za nove začetke.
Čisto drugače od januarja, ki človeka plaši s slovesnostjo svojih zaobljub in priseg, nam taktno in nevsiljivo ponudi čas in naredi prostor, da radovedno pokukamo v še nikoli videno ali s svežo vnemo poprimemo za znane, a nedokončane stvari.
Če včasih zahrepenite po veselem vznemirjenju prvega šolskega dne s kancem treme, ki se ga spominjamo iz šolskih dni in ga pozneje podoživljamo s svojimi otroki (in z vnuki), ga boste v izobilju našli v kolumni Urške Fartelj Koristi maka za možganske vijuge.
Moja prva asociacija na začetek šole so bele dokolenke, čeprav ne bi dala roke v ogenj, da sem jih prvi šolski dan v prvem razredu v resnici imela obute. In od belih dokolenk mi misli preskočijo na “… bele nogavičke obuj …” iz pesmi Čuden si bil že kot otrok Vlada Kreslina, ki me – čeprav je polna neke nedoločljive otožnosti in tesnobe – tudi spominja na šolske klopi.
In pri tremi, otožnosti in tesnobi se za koristne izkažejo tradicije: že res, da Prekmurci verjamejo, da mak spodbuja možgančke, ampak finta tradicionalnih makovih kock in makove potice ni v biološki koristi maka za nevrone, ampak v tem, da nam navade in običaji, trdni kot kamen kost, dajejo zavetje in blažijo strah neznanim, ki preži onstran pragov novih začetkov.
Ne pozabite, da sreča pomaga pogumnim!
Izkoristite 15% popust in številne dodatne ugodnosti ob naročilu revije!
